»Pokazalo se je, da se dejansko lahko s tematiko slabovidnosti in slepote najbolj odkritosrčno spopadem prav v obliki romana, ki mi omogoča svobodo izraza. Roman je izrazito svobodna forma. Ni se treba za nič opravičevati, kaj je res in kaj ni, lahko marsikaj vzameš iz resničnosti, skombiniraš z nečim, kar je izmišljeno, in nastane nekaj tretjega. Če zdaj pogledam, je na neki način vse res in hkrati nič.«